Prva svečka Vide, ki vidi

Pred dnevi je moje malo samostojno podjetje “Vida, ki vidi” pihalo prvo svečko.

Dejstvo, da o tem nisem pisala prej, verjetno kaže, da imam polno dela … Ali pa tudi ne, ker je to dejstvo lahko tudi pokazatelj, da sem neorganizirana recimo …

Ali pa ima mogoče dan premalo ur zame? (Od nekdaj …) 🙈

Sem pa ob prvem rojstnem dnevu “Vide, ki vidi” naredila majhno retrospektivo.

Pogledi nazaj so vedno nekako … seksi, se vam ne zdi?

Začetek. Saj veste, kako pravijo – iz tega je nastal celo pregovor.

Da je menda težak prav vsak.

Tudi moj je bil. In je še, saj sem še vedno na začetku.

Čeprav je že veliko bolje in se že bolje znajdem “na trgu”, o katerem se mi prej niti sanjalo ni, saj mi kot novinarki ni bilo potrebno iskati strank.

Iskala sem le zgodbe.

Ampak – to se ni spremenilo.

To delam še vedno.

Zato sem že kmalu po svojem začetku postala tudi del še ene zgodbe, ki sem se ji pridružila. Zgodbe Zavoda Podjetni.

Namreč – če me še zdaj vprašate in tudi, če me boste vprašali čez deset let – kot samostojna podjetnica najbolj pogrešam prav to – da bi bila del neke širše, večje, dobre zgodbe.

Ki pa jih tudi – vsako posamezno – pišem s svojimi stalnimi strankami, ki sem jih začela počasi, počasi pridobivati v tem letu.

Hvaležna sem za prav vsako stranko, naj bo le občasna ali stalna!
Predvsem hvaležna, da mi dovolijo, da skupaj z njimi pišem njihovo, pa tudi našo, skupno zgodbo.

Hvaležna, da se lahko od njih neizmerno veliko učim.

In da sem za to še plačana!
Kaj bi si lahko človek želel še več?! 😎


A “Vida, ki vidi” si. Želi.

Da bi še naprej tako jasno videla zgodbe.

In jih še tako iskreno in osebno pisala.

In da bi našla prav vse napake – tudi take, tipkarske.

Pa seveda, da nikoli, nikoli, nikoli ne bi vrgla svojega peresa v koruzo.

Če me boste videli kdaj – v bližini koruze – mi prosim vzemite pero iz roke, 

me z njim dregnite in spomnite, da … je življenje tako, “čupavo in dlakavo”, a prav

zato zgodba, ki jo je vredno napisati. Do zadnje pike. ❤️

Objavil vidakividi

Najbolje me opiše beseda srce, najbližje mi je besedna zveza imeti rad. Ljubim živali in naravo. Pa ljudi, ki jih pretapljam v besede. Največ mene najdete v kolumnah mojega bloga "Vida, ki vidi". Da, tudi to sem jaz. A to so le koščki mene in mojega srca. Sem predvsem avtorica; pišem vse, kar kdorkoli potrebuje: besedila za spletne strani, tekste za družbena omrežja, bloge, besedila za brošure, letake, promocijske materiale, pišem intervjuje, članke, reportaže, besedila za oglase ... Potrebujete nekoga, ki vam besedilo le prebere (in mogoče le majčkeno popravi?) Tukaj sem! :D

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: