Bila sem popolna mama …

… potem pa sem dobila svoje otroke.

Povej mi svojo zgodbo, mama.

Ne, ne to, kar si danes delala ali česar še nisi uspela narediti.

Povej, ali je tudi tebe najbolj na svetu strah, da se bo kaj zgodilo tvojim otrokom?
Ne, da boš umrla ti, ampak da bodo poškodovani oni.

Povej mi o svojih bolečinah.

Povej – kdaj je tvoje srce nazadnje videlo luč?

In tvoje telo? Kdaj se je nazadnje res odpočilo?

Deli z mano svoje najgloblje želje, najslajša upanja in najlepše sanje.

Povej mi o sencah, ki padajo po tebi.

Pripoveduj mi o hrepenenju tvojega srca.

Povej mi svojo zgodbo.

Ne bom pela slavospevov mamam; si pa mnoge to zaslužijo. Že samo zato, ker se trudijo, čeprav se rezultati truda pogosto sfižijo. In se mulci vedejo kot opice. A to ne pomeni, da mama ni opravila svojega dela. Je pa res, da ga mogoče ni kdo drug …

Pustimo podrobnosti; nikoli ne iščem krivcev naokrog. A najlažje je reči – otroci so ogledalo svojih staršev. Najlažje. Ker to pač blekneš. In se potem strašno pametno počutiš.

Tudi jaz sem bila sila pametna, kako vzgajati druge otroke, dokler nisem dobila svojih. Bila sem popoln starš! Potem pa je prišel prvi otrok, nato drugi ni še tretji. In danes sem samo mama, ki sem raje tiho, ko se govori o vzgoji. Na to temo so itak najglasnejši tisti, ki nimajo svojih otrok.

Drži, otroci so ogledalo svojih staršev, drži. A hkrati odsevajo še marsikaj. Otroci so tudi ogledalo družbe, v kateri živijo. So ogledalo časa. Ogledalo prostora, v katerem rastejo. In starš, na žalost, na vse to nima odločilnega vpliva. Ja, seveda, lahko se o vsem tem z otrokom pogovarja. Lahko mu je dober zgled. A – otroci niso slepi in nori. Vlečejo pa predvsem zgledi, ki so “kul”. Ne pa zgledi tvojih “starcev”. Tudi mi smo bili taki, priznajmo …

Poleg tega je vsak otrok svet zase. Ki na drugačen način zrcali vse, kar se mu dogaja.

In od tod izhajajo strahovi nas, mam. Ker vemo, kako grd je svet. In se hkrati zavedamo, da imamo na to bore malo vpliva …

Ne, ne bom pisala o tem, kako čudovita bitja smo mame. Ker znamo biti grozne. Res. Ja, čisto resno –  mame smo grozne. Ker smo preobremenjene. Utrujene. Izčrpane. Ker je vedno še nekaj, česar nismo naredile. Ker nad nami vedno visi strah, kaj vse se lahko zgodi. Ker je premalo časa, da bi si ga vzele tudi zase, saj je potrebno danes še oprati, zložiti, počistiti, narediti … Ker je v nas toliko neznank, rešitve pa niso odvisne le od nas. Zato smo tudi grozne. Včasih.

A niti ena mama ne dela narobe, ker bi to želela. Vsaka mama se trudi po svojih najboljših močeh. Vsaka. Za to dam roko v ogenj.

Ker nas poznam. Presenetilo bi vas, koliko krat mama joče. Nekje. Sama. Pod tušem, ko se pelje z avtom, ko čisti kopalno kad … Joče iz čiste nemoči. Ker so neki idioti nekje sprožili vojno. Ker nekje drugje drugi idioti služijo s prodajo droge otrokom. Ali silijo otroke v prostitucijo. Joče iz nemoči in utrujenosti, ker daje vse od sebe, čeprav se to prav nikjer ne vidi. Joče, ker nima denarja, da bi otroku kupila čevlje, čeprav se v službi trudi. Joče. Čeprav ve, da ne bo zaradi joka nič bolje. Le počutila se bo malo lažje; kak dan. Potem pa bo pritisk nazaj.

Mame jočemo same. Ker nočemo, da nas kdo pomiluje. Ker ne potrebujemo tega. Mogoče potrebujemo samo malo več razumevanja.

Čeprav smo mame najmočnejša, najbolj žilava in najbolj vzdržljiva bitja, kar jih poznam. A bi mogoče kdaj rabile samo malo razumevanja. In malo manj pametovanja.

Pa kakšen cvet, čokolada in objem tudi ne bodo odveč. 😉 Da o dnevu brez obveznosti sploh ne govorim …

Zato, vse mame – čestitke! In pogumno naprej!

Objavil vidakividi

Najbolje me opiše beseda srce, najbližje mi je besedna zveza imeti rad. Ljubim živali in naravo. Pa ljudi, ki jih pretapljam v besede. Največ mene najdete v kolumnah mojega bloga "Vida, ki vidi". Da, tudi to sem jaz. A to so le koščki mene in mojega srca. Sem predvsem avtorica; pišem vse, kar kdorkoli potrebuje: besedila za spletne strani, tekste za družbena omrežja, bloge, besedila za brošure, letake, promocijske materiale, pišem intervjuje, članke, reportaže, besedila za oglase ... Potrebujete nekoga, ki vam besedilo le prebere (in mogoče le majčkeno popravi?) Tukaj sem! :D

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: